Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.
Čas med veliko in malo mašo, oziroma po Velikem šmarnu, je že od nekdaj najprimernejši za nabiranje zdravilnih rožic in zelišč. O koristih raznih čajev in drugih pripravkov iz arnike, melise, poprove mete, rmana in brinja ter številnih ostalih rastlin, smo se pogovarjali in svetovali z Mirjam Grilc z zeliščne kmetije pod Krvavcem.
Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo.
Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo.
»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.
»Našim otrokom in vsem prihodnjim generacijam smo skupaj dolžni zagotoviti boljšo in nasmejano prihodnost.« To so v javnem pismu napisali zobozdravnice in zobozdravniki, ki ki so razočarani nad razmerami, v katerih opravljajo svoj poklic Po njihovi oceni so kritične. Osebje namreč odhaja, delovni pogoji so slabi in nekonkurenčni, vsako leto so delovne obremenitve večje, čas, ki bi ga lahko namenili pacientom, pa jim odžira pisanje in urejanje papirjev. Plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja ter obveznega zdravstvenega prispevka so zato pozvali, naj od odgovornih zahtevajo konkretne rešitve. Poklicali smo člana delovne skupine za zobozdravstvo na Zdravniški zbornici Slovenije Krunoslava Pavlovića.
Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.
Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.
Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.
Zdravniška stavka, ki poteka že pol leta še vedno traja. Poklicali smo družinskega zdravnika Roka Ravnikarja in se z njim pogovorili o stavki, stanju v zdravstvu ter predlogu zakona, ki bi preprečeval nasilje nad zdravstvenimi delavci.
Ravnikar je izpostavil, da stagnacija stavke zdravnikov po pol leta kaže na pomanjkanje resnega pristopa k problematiki s strani vlade. Poudaril je, da napadi na zdravnike preko medijev ne prispevajo k rešitvi težav v zdravstvu, ki se odražajo v zmanjšani dostopnosti do oskrbe. Spregovoril je tudi o pomembnosti reševanja kadrovskega problema in izboljšanja delovnih pogojev ter plač v javnem zdravstvu. Ocenil je razmere v zdravstvu kot odvisne od perspektive bolnika, ki se sooča s predolgimi čakalnimi dobami in pomanjkanjem zdravnikov.
Nadalje je poudaril potrebo po celovitih reformah v slovenskem zdravstvenem sistemu, vključno s financiranjem, upravljanjem in kadrovsko ter plačno politiko. Ravnikar je izpostavil tudi pomembnost ukrepanja proti nasilju v zdravstvu, ki je postalo vse bolj problematično zaradi slabše dostopnosti do oskrbe in naraščajočega nezadovoljstva pacientov. Opozoril je, da nasilje v zdravstvu terja nujno pozornost in ustrezne sankcije ter zaščito žrtev.
Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.
Se zgodi tudi vam ali opazite pri drugih, da s prostimi dnevi pade volja in ni prave moči ter veselja ob počitnicah? Zakaj pride do poletne depresije, kako jo prepoznamo in kako si lahko pomagamo? Vse to smo vprašali Tineta Papiča, jungovskega učnega psihoanalitika in supervizorja.
Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače?
Eva Maurer Škofič je klovnesa, režiserka, pisateljica, pobudnica in ustanoviteljico, umetniška vodja, Društva Rdeči noski, klovnov zdravnikov. V letu 2024 obeležujejo dvajset let delovanja. Vprašali smo jo, kakšno je delo bolnišničnih klovnov in klovnes, koga vse obiskujejo, kaj počno med klovnovskimi vizitami, kakšno mesto imajo milni mehurčki in nenazadnje, kako pomembno je na stvari pogledati drugače?
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
V oddajo smo povabili Dejana Branca, diplomiranega zdravstvenika, ki je v Angliji opravil specializacijo iz intenzivne nege in terapije. Vrsto let živi in dela v tujini, deluje v javni bolnišnici, o tamkajšnjih primerih dobre prakse je govoril letos maja na 19-em Simpoziju Zdravstvene in babiške nege Slovenije.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Vprašali pa smo ga tudi po izzivih šole danes.
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.