V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Poročali smo o 30-letnici posvetitve kapele ljubljanskega kliničnega centra, Evropskem tednu mobilnosti v Mariboru in Ljubljani ter izgradnji prizidka vrtcu v Radovljici. Spomnili smo se tudi radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji in pogledali v Vojnik ter Šentjur.
Poročali smo o 30-letnici posvetitve kapele ljubljanskega kliničnega centra, Evropskem tednu mobilnosti v Mariboru in Ljubljani ter izgradnji prizidka vrtcu v Radovljici. Spomnili smo se tudi radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji in pogledali v Vojnik ter Šentjur.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala umik komisarskega kandidata Tomaža Vesela in slovenskemu premieru Robertu Golobu celo postavila rok za zamenjavo do 11. septembra. To so sinoči v Tarči razkrili novinarji RTV Slovenija. Golob zadeve ne komentira, poslanec SDS in predsednik odbora za zadeve Evropske unije Franc Breznik pa zato ker ni dobil gradiva, za katerega je prosil, ne more sklicati seje odbora o novi kandidatki za evropsko komisarko iz Slovenije Marti Kos.
O tem, kdo je odgovoren za zavlačevanje pri imenovanju komisarskega kandidata in tudi ali bo Marti Kos uspelo prepričati evropske poslance smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča, ki je komentiral tudi minuli vrh koalicijskih strank.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala umik komisarskega kandidata Tomaža Vesela in slovenskemu premieru Robertu Golobu celo postavila rok za zamenjavo do 11. septembra. To so sinoči v Tarči razkrili novinarji RTV Slovenija. Golob zadeve ne komentira, poslanec SDS in predsednik odbora za zadeve Evropske unije Franc Breznik pa zato ker ni dobil gradiva, za katerega je prosil, ne more sklicati seje odbora o novi kandidatki za evropsko komisarko iz Slovenije Marti Kos.
O tem, kdo je odgovoren za zavlačevanje pri imenovanju komisarskega kandidata in tudi ali bo Marti Kos uspelo prepričati evropske poslance smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča, ki je komentiral tudi minuli vrh koalicijskih strank.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Oddaja Moja zgodba smo tokrat posvetili zamolčanemu pisatelju Mirku Kunčiču (1899 -1984). V studiu smo gostili njegovo hčerko Marjanco Lešer in pa nekdanjega učitelja slovenščine na OŠ Lesce Romana Gašperina, ki se je veliko ukvarjal s Kunčičevim likom. Ob koncu druge svetovne vojne sta zakonca Kunčič z nekaj otroki odšla v Argentino, hčerko Marjanco pa sta bila primorana pustiti pri sorodnikih v Braslovčah. Prvič so se srečali po 30. letih.
Pogledali smo v občino Slovenj Gradec, kjer so se na začetku romarske poti od Marije k Mariji ustavili radijski kolesarji. Poročali smo o prometnem kaosu v okolici nekaterih šol, podražitvah avtobusnih prevozov in slabih povezavah ponekod na podeželju ter odprtju novega vrtca v Selnici ob Dravi, ki je zgrajen iz zgolj slovenskega lesa.
Pogledali smo v občino Slovenj Gradec, kjer so se na začetku romarske poti od Marije k Mariji ustavili radijski kolesarji. Poročali smo o prometnem kaosu v okolici nekaterih šol, podražitvah avtobusnih prevozov in slabih povezavah ponekod na podeželju ter odprtju novega vrtca v Selnici ob Dravi, ki je zgrajen iz zgolj slovenskega lesa.
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
Ste vedeli, da se približno 85 odstotkov mladostnikov, ki v otroštvu zahtevajo spremembo spola, potem premisli? Zato strokovnjaki svetujejo predvsem psihološko obravnavo teh otrok in sočutno bližino. Izvor težav je namreč pogosto povsem drugje. Omenjajo prehranske motnje, ADHD, tesnobe in depresijo. Znano pa je, da hormonska in kirurška sprememba spola vodi v nepovratna stanja in pogosto doživljenjsko medicinsko obravnavo. Kako se s tem soočajo učitelji, ki so vsak dan v stiku z otroki in mladostniki? O tem je beseda tekla na mednarodni konferenci krščanskih učiteljev v Vipavi. Z nami sta bila v oddaji Pogovor o koordinatorica konference Helena Kregar in eden od predavateljev, pediater endokrinolog prof. dr. Urh Grošelj. Vabljeni k poslušanju!
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
V Parku vojaške zgodovine Pivka so v soboto odprli razstavo Slovenija pod točo bomb - zavezniška bombardiranja 1944-1945 avtorja Saše Radovanovića. Bralna značka bo tradicionalno začela bralno leto na dan 17. septembra, s čimer počastimo dan zlatih knjig, ki je rojstni in smrtni dan pisatelja Franceta Bevka. Narodna in univerzitetna knjižnica bo v Vitrini meseca v sklopu postavitve Hranimo misli - že 250 let razstavila Supraseljski kodeks, ki si ga bo mogoče ogledati med 23. in 28. septembrom.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Slivova marmelada, kako prav panirati, tudi brez olja, marmelada iz grozdja, kako shraniti orehe, pogrevanje gobove juhe, potica se trga, domači ajvar ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.