Komentar tedna

VEČ ...|11. 7. 2025
Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

komentarpolitikadružbaglasbazgodovina

Komentar tedna

Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

VEČ ...|11. 7. 2025
Evropska resolucija, slovenska tišina

Pretekli konec tedna se je v sosednji državi odvil koncert, ki so mu slovenski osrednji mediji, pa tudi politični veljaki predvsem leve provenience namenili ogromno pozornosti. Ne le na dan koncerta, o njem smo poslušali prej in potem. En čez drugega so hiteli obsojati vse, ki so bili kakorkoli povezani z dogodkom, ki je menda postavil tudi svetovno rekord po prodaji vstopnic …

Tako je svoj komentar, ki ga je prebrala Tanja Dominko, začela dr. Helena Jaklitsch. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče

Helena Jaklitsch

komentarpolitikadružbaglasbazgodovina

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

komentar

Komentar Družina

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

komentarpolitikadružba

Komentar Domovina.je

Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

VEČ ...|9. 7. 2025
Erika Ašič: Vedno bolj zadeti

Avtorica v komentarju razmišlja o zaskrbljujoči zasvojenosti slovenskih najstnikov z marihuano in drugimi omamnimi snovmi. Po njenih besedah kajenje vejpov, uporaba fug in žvečljivega tobaka pri 15 letih nikakor ne more biti zdravo. Pri tem se sprašuje, zakaj mladi potrebujejo omamo. Česa imajo preveč ali premalo, da se tako pogosto odločajo za beg? Erika Ašič sklene, da so omame posledica stanja v družbi.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Naš pogled

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

komentar

Naš pogled

Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

VEČ ...|8. 7. 2025
Marjana Debevec: Postajamo ljudje

»Mami, v bolnišnicah in domovih za ostarele se počutim neprijetno,« mi je ob odhodu z obiska moje tete v domu upokojencev dejal najmlajši sin. »Se strinjam,« sem mu odgovorila. »Tudi jaz se v teh prostorih ne počutim prijetno. Pa vendar ne gremo sem, da bi se počutili prijetno, ampak da bi bili blizu ljudem, ki so tukaj osamljeni ali kakorkoli trpijo.«

Marjana Debevec

komentar

Komentar Zanima.me

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Komentar Zanima.me

Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

VEČ ...|7. 7. 2025
Peter Merše: Po aferi Maximarket – koliko je vredna pitna voda?

Merše se osredotoča na incident v ljubljanskem Maximarketu, kjer je prišlo do množične okužbe zaradi kontaminacije pitne vode z mikroorganizmi iz reke Ljubljanice. Dogodek je povzročil več kot 500 potrjenih okužb in približno četrt milijona evrov škode, Maximarket pa je bil zaprt tri mesece.

Glavna skrb: kanal C0

Avtor opozarja, da še večja grožnja pitni vodi Ljubljane prihaja iz gradnje kanalizacijskega voda C0, ki bo prečkal vodonosnik — glavni vir pitne vode za okoli 400.000 ljudi. Kanal bo dnevno prenašal tri milijone kubičnih metrov komunalnih odplak, kar predstavlja veliko tveganje za morebitno kontaminacijo celotnega vodovodnega sistema.

Kritika odločevalcev in sistema

- Mestna občina Ljubljana je gradbeno dovoljenje pridobila brez ustrezne presoje vplivov na okolje.
- Evropska unija projekt financira v imenu zelenih politik, kljub nasprotovanju stroke.
- Kritična je tudi vloga posameznikov, ki s svojimi volilnimi izbirami in odporom do lokalnih čistilnih naprav prispevajo k izvedbi nevarnih projektov.

Sporočilo članka

Merše poziva k premisleku o dolgoročnih posledicah takšnih projektov in opozarja, da bi kontaminacija ljubljanskega vodonosnika imela katastrofalne posledice za javno zdravje in življenje v prestolnici.

Peter Merše

komentarpolitikadružbačista pitna vodakanal C0maximarketZoran Janković

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 7. 2025
Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

infopolitikaobrambasdsvobodansilevicasdskomentarmerše

Informativni prispevki

Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

VEČ ...|5. 7. 2025
Novinar Zanima.me Merše o zmagovalcih, poražencih in prihodnosti koalicije po burni obrambni razpravi

Kdo lahko po včerajšnjem dnevu odpira šampanjce in ali je koalicija res trdna kot trdijo predstavniki Svobode, SD in Levice smo vprašali novinarja na portalu Zanima.me Petra Meršeta.

Radio Ognjišče

infopolitikaobrambasdsvobodansilevicasdskomentarmerše

Komentar tedna

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Komentar Družina

VEČ ...|3. 7. 2025
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

komentar

Komentar Družina

Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

VEČ ...|3. 7. 2025
Janez Zupan: Fonzi, bod pozdravljen

V času zadnjih nekaj let intenzivno reflektiramo o stanju duhovništva in številu novih duhovnih poklicev. Te statistike v nas povzročajo zaskrbljenost in nemir, kar manjšanje števila župnij ter vernikov samo še poslabšuje. Vedno pogostejša so vprašanja, kaj je narobe, kaj lahko spremenimo, da bo Cerkev obilnejše živela v družbi med ljudmi ... svoje razmišljanje začenja avtor. V sklepu pa zapiše, da edino Kristus odgovarja na vsako še tako sodobno vprašanje in da so zgolj štiri reči, s katerimi ga lahko duhovniki sejejo med ljudstvo in nanje odgovarjajo. Prisluhnite posnetku!

Janez Zupan

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ...|13. 7. 2025
Formula za uspešen zakon

Časnikar, ki se je pogovarjal z zakonskim parom pred zlato poroko, je zlatoporočenca vprašal, v čem je skrivnost njunega uspešnega ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Formula za uspešen zakon

Časnikar, ki se je pogovarjal z zakonskim parom pred zlato poroko, je zlatoporočenca vprašal, v čem je skrivnost njunega uspešnega ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Sol in luč

VEČ ...|8. 7. 2025
Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Sončni žarki ljubezni

Bog nas vse kliče, da svoje dneve izpolnimo z dobroto, potrpljenjem in ljubeznijo; najprej v lastni družini, pa tudi v odnosu do vseh, ki živijo okoli nas. Samo tako bomo ustvarjali majhne oaze v tej veliki puščavi sveta. Svojim dragim prijateljem naročam, da se potrudijo za srce pod plaščem!« Tako je v uvod svoje knjige z naslovom Sončni žarki ljubezni, ki je izšla pri založbi Ognjišče, zapisal avtor, Phil Bosmans. Nekaj odlomkov smo prebrali v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 7. 2025
Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

Rast 54 in Aleš Kalamar in memoriam

V teh dneh so v Sloveniji maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Za vas smo pripravili nekaj njihovih vtisov o obisku o domovini dedkov in babic. Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Izidor-Dori Pečovnik pa nam (od 26:21 naprej) je več povedal o pokojnem duhovniku Alešu Kalamarju, ki je deloval med izseljenci v Stuttgartu v Nemčiji.

Matjaž Merljak

družbarojakimladiargentinacerkevstuttgartnemčija

Program zadnjega tedna

VEČ ...|13. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 13. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Luč v temi

VEČ ...|13. 7. 2025
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniglasba

Moja zgodba

VEČ ...|13. 7. 2025
Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Dachavski procesi – 75 let pozneje - 4. oddaja

Slovenska matica in Študijski center za narodno spravo sta v ponedeljek, 18. novembra 2024, v Ljubljani pripravila znanstveni posvet Dachavski procesi – 75 let pozneje. Tokrat je bila na sporedu četrta oddaja v nizu v kateri ste slišali predavanji dr. Tamare Griesser Pečar o politično motiviranih procesih po 2. svetovni vojni in dr. Jelke Piškurić, ki je predstavila prispevek V primežu represivnih ustanov.

Jože Bartolj

spominpolitikaDachauski procesiSlovenska maticaŠtudijski center za narodno spravoTamara Griesser PečarJelka PiškurićMontirani procesirepresivne ustanove

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|13. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 13. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|13. 7. 2025
Madagaskar

Nadaljevali smo pogovor o obisku Madagaskarja in slovenskih misijonarjev na otoku. Jana Lampe in Janko Pirc sta povedala, kaj sporočata tistim, ki pravijo, da pomoč revnim deželam nima pomena. O upanju, napredku, vzgoji in veselju sta govorila.

Madagaskar

Nadaljevali smo pogovor o obisku Madagaskarja in slovenskih misijonarjev na otoku. Jana Lampe in Janko Pirc sta povedala, kaj sporočata tistim, ki pravijo, da pomoč revnim deželam nima pomena. O upanju, napredku, vzgoji in veselju sta govorila.

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarjana lampejanko pirc