Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2025
Ravnatelj o prednostih nove zakonodaje pri vzgojnem ukrepanju

Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.

Ravnatelj o prednostih nove zakonodaje pri vzgojnem ukrepanju

Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.

infodružbaizobraževanjeotrocipogovorvzgoja

Informativni prispevki

Ravnatelj o prednostih nove zakonodaje pri vzgojnem ukrepanju

Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.

VEČ ...|3. 7. 2025
Ravnatelj o prednostih nove zakonodaje pri vzgojnem ukrepanju

Po obstoječi zakonodaji na osnovnih šolah niso mogli izdati vzgojnega opomina, po novem zakonu pa bo to mogoče, prav tako se ga bo lahko preneslo v naslednje šolsko leto, saj bo veljavnost 12 mesecev. Učitelji bodo lahko preverili šolske torbe, če bodo sumili, da so v njej droge, alkohol ali podobne neumnosti, prav tako se uvajajo spremembe pri ocenjevanju, če so otroci veliko odsotni. O prednostih novele smo se pogovarjali z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Sašom Božičem.

Tanja Dominko

infodružbaizobraževanjeotrocipogovorvzgoja

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 7. 2025
Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

infodružbaizobraževanjekmetijstvopogovorvrt

Informativni prispevki

Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

VEČ ...|3. 7. 2025
Suša

Po podatkih Agencije za okolje večina regij beleži največji primanjkljaj vode v površinskem sloju tal za ta čas leta. Po besedah dr. Andreje Sušnik je trenutno najbolj alarmantno stanje površinskega sloja tal. »Že v sušomeru prejšnjega četrtka so se nekatere regije po naši meteorološki vodni bilanci obarvale v rdeče. In seveda glede na hudo vročino, ki veje čez Slovenijo v teh dneh, se stanje poslabšuje in se bo tudi večina drugih regij obarvala v rdeče

Radio Ognjišče

infodružbaizobraževanjekmetijstvopogovorvrt

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|26. 6. 2025
Mojmar - unikatni leseni izdelki

Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa. 

Mojmar - unikatni leseni izdelki

Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Mojmar - unikatni leseni izdelki

Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa. 

VEČ ...|26. 6. 2025
Mojmar - unikatni leseni izdelki

Mojca Buh skupaj z možem ustvarja pod imenom Mojmar, v majhni delavnici z veliko topline nastajajo unikatni izdelki iz lesa. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|19. 6. 2025
Dijaško podjetje Pralinea d.d.

Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d.. 

Dijaško podjetje Pralinea d.d.

Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d.. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Dijaško podjetje Pralinea d.d.

Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d.. 

VEČ ...|19. 6. 2025
Dijaško podjetje Pralinea d.d.

Na regionalnem tekmovanju Moje podjetje programa JA Slovenija, ki se je odvilo na Gospodarski zbornici Slovenije, se je dijaško podjetje Pralinea d.d. s čoko potičkami uvrstilo v finale. Omenjeno nacionalno tekmovanje je bilo letos dvanajstič po vrsti, ki se celotno šolsko leto odvija pod okriljem organizacije Junior Achievement Worldwide. Na dogodku se je predstavilo petindvajset najboljših dijaških podjetij, ki so se pred tem izkazala na šestih lokalnih tekmovanjih po vsej Sloveniji in uspešno prepričala strokovne komisije. Pogovarjali smo se z mentorico dijaškega podjetje Pralinea d.d.. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Mladoskop

VEČ ...|13. 6. 2025
Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

mladidružbaodnosipogovorizobraževanje

Mladoskop

Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

VEČ ...|13. 6. 2025
Dijaki škofijske klasične gimnazije o bogastvu vsebin in številnih priložnostih

V Tednu katoliških šol na začetku aprila 2025 smo se srečali z dijakinjami in dijaki več katoliških gimnazij in posneli daljši pogovor tudi z mladimi iz šentviške škofijske klasične gimnazije. Govorili smo o dobrodelnosti, pomoči sočloveku, kje prepoznajo potrebe, so pri mladih pogosto prikrite ali celo spregledane in v katere dobrodelne oziroma človekoljubne organizacije so vpeti.  

Nataša Ličen

mladidružbaodnosipogovorizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|12. 6. 2025
Cene Prevc o pomenu odkrivanja in okušanja, kar ponuja domovina

Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem. 

Cene Prevc o pomenu odkrivanja in okušanja, kar ponuja domovina

Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem. 

izobraževanjepodjetništvošport

Ni meje za dobre ideje

Cene Prevc o pomenu odkrivanja in okušanja, kar ponuja domovina

Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem. 

VEČ ...|12. 6. 2025
Cene Prevc o pomenu odkrivanja in okušanja, kar ponuja domovina

Tudi v rubriki dobrih idej smo bili posredno povezani z radijsko ekipo, ki je s prijatelji na kolesih poromala v Rim na mednarodno srečanje športnikov s papežem. Pogovarjali smo se s Cenetom Prevcem. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvošport

Via positiva

VEČ ...|12. 6. 2025
Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

družbaotrociodnosimladiizobraževanjezdravstvokulturapogovor

Via positiva

Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

VEČ ...|12. 6. 2025
Dr. Marko Pokorn o dobrodelnem koncertu, o svojem delu in glasbi

Ob dobrodelnim koncertom v Slovenski filharmoniji, v pomoč pri zbiranju sredstev za nakup bronhoskopske opreme za izvajanje diagnostičnih posegov pri hudo bolnih otrocih, ki se zaradi bolezni dihal zdravijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, smo k pogovoru povabili dr. Marka Pokorna, infektologa in pediatra, strokovnega vodjo Pediatrične klinike, tudi scenarista in kolumnista. Pogovarjali smo se o moči glasbe in umetnosti sploh, o pomenu dobrih odnosov, ki jim na kliniki posvečajo veliko pozornosti, ker to pozitivno vpliva na vse, na strokovne sodelavce, otroke in starše. 

Nataša Ličen

družbaotrociodnosimladiizobraževanjezdravstvokulturapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|5. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, astrofizičarka o inteligentni optični navigaciji

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika

Dr. Marija Strojnik, astrofizičarka o inteligentni optični navigaciji

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Dr. Marija Strojnik, astrofizičarka o inteligentni optični navigaciji

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika

VEČ ...|5. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, astrofizičarka o inteligentni optični navigaciji

Marija Strojnik Scholl, slovenska astrofizičarka, se ukvarja z uporabo optične tehnike pri astronavtiki in raziskovanju vesolja. V svoji karieri je delovala v Združenih državah Amerike in Mehiki ter se v mednarodnem merilu umešča med priznane znanstvenice. Za razvoj navigacijskega sistema je leta 1996 kot prva ženska prejela nagrado Georgea W. Goddarda, ki jo podeljuje Mednarodno društvo za optiko in fotoniko (SPIE). Piše tudi za revijo Spika

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Globine

VEČ ...|10. 6. 2025
Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #5 - O trpljenju, bolečini in izgubi

Tokrat smo se ustavili ob enem od ključnih življenjskih vprašanj: ali ima trpljenje smisel in zakaj bolečina. Kako na to vprašanje gleda ateist Simon Rigač in kakšen je pogled jezuita p. Damjana Ristića? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostateizemtrpljenjesmrtodnosidialog

Doživetja narave

VEČ ...|4. 7. 2025
Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijapolarni sijvremenski pojavimeteorologijardeča strelanarava

Radijska kateheza

VEČ ...|5. 7. 2025
Dober poslušalec pomaga bolečini priti iz srca

Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti. 

Dober poslušalec pomaga bolečini priti iz srca

Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti. 

s. Meta Potočnik

umetnost poslušanjavaja Zabojnik čustevZdravilna beseda

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|5. 7. 2025
Pred 14. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Peter Štumpf. Sledile so druge večernice praznika svetih Cirila in Metoda. Molili smo tudi rožni venec s prošnjo za edinost med kristjani. Radijska kateheza - Zdravilna beseda je bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti. 

Pred 14. nedeljo med letom

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil koprski škof Peter Štumpf. Sledile so druge večernice praznika svetih Cirila in Metoda. Molili smo tudi rožni venec s prošnjo za edinost med kristjani. Radijska kateheza - Zdravilna beseda je bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti. 

Franci Trstenjak

duhovnostodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada