Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
Prejemnik naziva Inovativni kmet 2025 Aleš Čadež je opisal inovacijo ročnega in traktorskega sadilca za papirnate verižne lončke. Kot najboljšega v konkurenci so ga prepoznali pri Zvezi podeželske mladine Slovenije in Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Bil je tudi gost podkasta RAST in Kmetijske oddaje.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Ni meje za dobre ideje
V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.
Informativni prispevki
V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.
Informativni prispevki
V dneh pred praznikom Vseh svetih več premišljujemo o naši minljivosti, o smrti. O tem, kaj je dostojanstvena smrt, gotovo iz prve roke lahko povedo sodelavci Slovenskega društva Hospic. Janij Kramar nam je v pogovoru povedal, da svojce opolnomočijo, da so ob domačem, ko odhaja s tega sveta, kar jim pomaga ne le bolje žalovati, ampak tudi ustvarjati bolj sočutno družbo.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu enaintridesetega festivala znanosti je bil med govorniki tudi dr. Dan Podjed. Govoril je kako v času umetne inteligence in digitalne preobrazbe ohraniti človečnost. Šola ima poleg ohranjanja znanja namen tudi ohraniti človečnost. Za slednje pa je nujno druženje iz oči v oči.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Podjetje Kamčič je družinsko podjetje z 40 letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Pogovarjali smo se z direktorjem Gorazdom Kambičem.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Ni meje za dobre ideje
Konec septembra se je na Centru za energetsko učinkovitost Inštituta Jožef Štefan odvil drugi seminar z naslovom »Uporaba tehnologije geografskih informacijskih sistemov za energetsko načrtovanje«. Blaž Lesnik se je pogovarjal z dr. Juretom Čižman z Inštituta Jožef Štefan in vodjo seminarja dr. Tomažem Šturmom.
Informativni prispevki
V Ljubljani bo jutri dopoldne že tradicionalni vseslovenski Pohod za življenje, namenjen celotnim družinam in ljudem vseh generacij. V programu bomo lahko slišali pričevanja ljudi, ki spremljajo umirajoče, pa tudi pričevanja na temo vrednosti vsakega življenja. Voditeljica Urša Cankar Soares nas že ob 9.00 vabi k sveti maši k frančiškanom na Tromostovju, saj gre v prizadevanjih za življenje predvsem za duhovni boj. Na programu obetajo veliko pesmi, veselja, pa tudi pričevanj.
Informativni prispevki
V Ljubljani bo jutri dopoldne že tradicionalni vseslovenski Pohod za življenje, namenjen celotnim družinam in ljudem vseh generacij. V programu bomo lahko slišali pričevanja ljudi, ki spremljajo umirajoče, pa tudi pričevanja na temo vrednosti vsakega življenja. Voditeljica Urša Cankar Soares nas že ob 9.00 vabi k sveti maši k frančiškanom na Tromostovju, saj gre v prizadevanjih za življenje predvsem za duhovni boj. Na programu obetajo veliko pesmi, veselja, pa tudi pričevanj.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu predstavitve nove številke revije Outsider, kjer med drugim predstavljajo tudi številne inovativnosti s področja arhitekturnega ustvarjanja, je pri Plečnikovi Trafiki na Vegovi, ozadje pogovora s tržaškim pražarjem predstavil Aleš Gabrijelčič.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o svetem letu, njegovem pomenu za Cerkev danes ter doživljanju Rima v jubilejnem času. Gostje so bili mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl, ki je orisal duhovno razsežnost svetega leta in ocenil poteze novega papeža Leona XIV., veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Franci But, ki je predstavil diplomatsko ozadje dogajanja v Vatikanu in odnose med Slovenijo in Svetim sedežem, direktorica romarske agencije Aritours Tanja Arih Korošec, ki je spregovorila o izkušnjah slovenskih romarjev, ter duhovnik na študiju v Rimu Boštjan Dolinšek, ki je delil svoje osebno doživljanje svetega leta v središču Cerkve.
Komentar tedna
Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Radijski roman
V trinajstem nadaljevanju romana Pot do Resnice se glavna junakinja znajde v resnih škripcih. Sama, noseča, zapuščena. Kaj je storila Ana?
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Spomnili smo se glasbenikov, ki so se v zadnjem letu poslovili s tega sveta. Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:26_DOCA MAROLT - ŽIVLJENJE JE LEPO
0:05:20_Connie Francis - Es Ist So Schön, Daß Es Dich Gibt
0:08:09_MARIANNE FAITHFULL - AS TEARS GO BY
0:11:36_Majda Sepe - Glas stare ure
0:14:17_ANIKA HORVAT - GLAS STARE URE
0:17:45_GERRY AND THE PACEMAKERS - YOULL NEVER WALK ALONE
0:21:36_OLIVER DRAGOJEVIĆ - CESARICA
0:26:55_GABI NOVAK - DUGA JE DUGA NOČ
0:32:58_Janez Bončina - Človek
0:35:35_ROBERTA FLACK - THE FIRST TIME EVER I SAW YOUR FACE
0:41:29_SIMON & GARFUNKEL - BRIDGE OVER TROUBLED WATER
0:46:15_Toto Cutugno - Innamorati
0:50:42_ANDREJ ŠIFRER - PESEM ZA TADEJO
0:54:09_JANKO ROPRET - LEPA JE KOT SEN
0:57:36_Sergio Endrigo - Larca di Noe
1:02:12_Predrag Gojković - Mama Huanita
1:04:38_BAZAR - SI ŠE JEZNA NAME
1:09:20_TOMAŽ PENGOV & MLADI LEVI - ODA IRENI
1:12:12_Helmut Lotti - Du, Nur Du Allein
1:16:19_Adriano Celentano - Sei rimasta sola
1:19:31_Dragan Stojnic - Jedan covek i jedna zena
1:23:32_ELDA VILER & ORKESTER SIMFONIKA VRHNIKA - NE PRIŽIGAJ LUČI V TEMI( v živo)
1:27:08_S.BRIGHTMAN & A.BOCELLI - TIME TO SAY GOODBYE-CON TE PARTIRO
Via positiva
Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.