V Trstu je bila včeraj 3. letna konference Zamejske gospodarske koordinacije. Ob tem je potekalo tudi srečanje z naslovom Gradimo prihodnost doma: Perspektive za mlade v zamejstvu. Na dogodku, ki ga je pripravilo Slovensko gospodarsko združenje, so med udeleženci prevladovali dijaki slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Uvodoma sta zbrane pozdravila državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan in državna sekretarka na uradu za zamejce in izseljence Vesna Humar. Z motivacijskim govorom je zbrane navdušila projektna menedžerka v Pipistrelu Nina Malalan, ki je izpostavila pomen poguma, inovativnosti in sodelovanja pri uresničevanju podjetniških idej ter poudarila: “Morala sem iti v svet, da sem se zavedala, kako krasno in posebno je to naše zamejstvo.” Letošnja konferenca je bila v znamenju mladih podjetnikov, start-upov in perspektivnih kadrov v zamejstvu. Osrednji namen dogodka je bil spodbuditi razpravo o tem, kako mladim v slovenskih skupnostih zunaj meja omogočiti, da uresničujejo svoje ideje doma, v okolju, kjer so zrasli – ob podpori matične domovine in gospodarstva.

Pri novinarskem delu sem v dobrih treh desetletjih videl in slišal marsikaj, tako da me stvari skorajda več ne presenečajo, a moram iskreno priznati, da sem se pri neki razpravi pred skoraj šestimi leti vendarle znašel v položaju, ko so mi od začudenega presenečanja oči skoraj padle iz jamic. Bilo je decembra 2019 v Zavodu sv. Stanislava, kjer so dijaki tamkajšnje klasične gimnazije priredili pogovor o že takrat zelo vroči tematiki – evtanaziji …

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg je povedal, da se je v Kanadi, kjer imajo asistiran samomor uzakonjen že od leta 2016, zakon v tem času počasi širil: najprej je bil namenjen neozdravljivo bolnim, nato se je razširil na invalide in ljudi, ki imajo nepopravljivo zdravstveno stanje – kar pa lahko vključuje marsikaj. Vlada je že pripravila tudi predlog zakona za evtanazijo duševno bolnih in otrok. Grozljivo je dejstvo, da so v vseh bolnišnicah ustanovili komisijo za evtanazijo, ki pride do bolnika, ko izve za diagnozo, in mu že takoj ponudi evtanazijo. Mnogi se zanjo odločijo zaradi dolgih čakalnih vrst v zdravstvu, zaradi strahu ob diagnozi, čeprav je bolezen lahko tudi ozdravljiva, ali zaradi težkih finančnih razmer.

Naši rojaki iz Stuttgarta v Nemčiji je bili na svetoletnem romanju v Rim in Vatikan. Kot je povedal župnik dr. Zvone Štrubelj, so vstopili skozi vsa štiri sveta vrata. Slovenska župnija v Stuttgartu je posvečena svetima bratoma Cirilu in Metodu, zato so obiskali tudi cerkev sv. Klementa, kjer je pokopan sv. Ciril, kjer so imeli sveto mašo. Srečali so se tudi s slovenskim veleposlanikom pri svetem sedežu Francem Butom ter bili zadnji dan na trgu svetega Petra v Vatikanu pri papeževi maši in blagoslovu urbi et orbi. Več boste slišali v nedeljski oddaji oz. podkastu. 

Potem ko je mlad romski kriminalec vzel življenje priljubljenemu novomeškemu gostincu Alešu Šutarju, ki je pred romskimi nasilneži branil sina, se je za hip zdelo, da bo smrt, ta točka nepovratka za posameznika in njegove bližnje, le streznila tudi najbolj zadrte predstavnike politične levice. Žal je šlo res samo za hip, nato pa smo vstopili v staro stvarnost.

Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.

Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.